Pravilen čas in okoljski pogoji za nanos impregnacijskega sredstva na steklo tuš kabine določata, kako dolgo bo površina odporna proti vodnemu kamnu in umazaniji. Če zaščitni premaz nanesemo ob napačnem trenutku ali na površino z ostanki vlage, se kemične vezi ne bodo pravilno oblikovale, kar povzroči hiter propad zaščitnega sloja.
Zakaj steklo sploh potrebuje impregnacijo?
Čeprav je steklo na otip popolnoma gladko, je na mikroskopski ravni njegova površina polna por, vdolbin in kemičnih nepravilnosti. Ko voda teče po nezaščitenem steklu, se minerali, kot sta kalcij in magnezij, usedejo v te mikroskopske pore. Ko voda izhlapi, minerali kristalizirajo in se kemično povežejo s silikatno strukturo stekla. To povzroči trdovraten vodni kamen, ki ga je sčasoma nemogoče odstraniti brez poškodovanja samega stekla.
Impregnacijska sredstva delujejo na osnovi hidrofobnih polimerov ali nanodelcev, kot so silanske spojine. Te spojine se kemično vežejo na proste hidroksilne skupine na površini stekla. Rezultat je izjemno tanek, neviden zaščitni sloj, ki drastično zmanjša površinsko napetost. Voda se zato ne razlije po površini, temveč oblikuje okrogle kapljice, kar strokovno imenujemo lotosov učinek. Te kapljice pod vplivom gravitacije hitro odtečejo in s seboj odnesejo delce umazanije ter mila, še preden se minerali uspejo oprijeti podlage.
Idealni pogoji: Kdaj je pravi trenutek za nanos?
Za uspeh impregnacije je ključen časovni okvir in stanje okolja v kopalnici. Premaz se ne sme nanašati naključno. Upoštevati je treba naslednje fizikalne dejavnike:
- Popolna odsotnost vlage: To je najpomembnejše pravilo. Steklo mora biti pred nanosom popolnoma suho. Tudi minimalna zračna vlaga ali kondenzat na steklu bosta preprečila, da bi se hidrofobne molekule oprijemale stekla. Voda namreč reagira z impregnacijskim sredstvom predčasno, kar povzroči nastanek motnih lis in neučinkovito zaščito.
- Nadzorovana temperatura: Optimalna temperatura za nanašanje večine zaščitnih premazov je med 15 °C in 25 °C. Pri prenizkih temperaturah je kemijska reakcija polimerizacije upočasnjena ali se sploh ne začne. Pri previsokih temperaturah pa topilo v impregnatu prehitro izhlapi, preden se molekule uspejo pravilno razporediti in vezati na podlago.
- Čas po zadnji uporabi prhe: Najbolje je, da prhe ne uporabljate vsaj 12 do 24 ur pred nanosom. S tem zagotovite, da je vlaga izginila tudi iz rež okoli profilov in tesnil, od koder bi med delom lahko pritekle kapljice.
Priprava površine kot ključ do uspeha
Nanos impregnacije na umazano ali nepravilno pripravljeno steklo je neuporaben. Premaz bo namreč zaščitil le plast umazanije, ki se bo nato hitro sprala skupaj z zaščito. Postopek priprave mora potekati po natančnem vrstnem redu:
Odstranjevanje mineralnih oblog
Če impregnirate že rabljeno tuš kabino, morate najprej odstraniti ves obstoječi vodni kamen. Za to uporabite blaga organska kisla sredstva, na primer raztopino citronske kisline. Kisline bodo raztopile kalcijev karbonat, ne da bi poškodovale strukturo stekla. Izogibajte se grobemu drgnjenju z abrazivnimi gobicami, saj te ustvarijo mikropraske, v katerih se bo umazanija še hitreje nabirala.
Kemično razmaščevanje površine
Ko je vodni kamen odstranjen, je treba s stekla odstraniti vse ostanke maščob, mil in čistil. Najboljše sredstvo za ta korak je izopropilni alkohol. Nanesite ga na čisto krpo iz mikrovlaken in temeljito obrišite celotno površino. Izopropilni alkohol bo odstranil vse organske molekule in hitro izhlapel, ne da bi pustil sledi ali masten film, kar omogoča neposreden stik impregnata s steklom.
Tehnika nanosa in faza utrjevanja
Ko je steklo popolnoma čisto, razmaščeno in suho, začnite z nanosom impregnacijskega sredstva. Uporabite gladko krpo, ki ne pušča vlaken. Sredstvo nanašajte s krožnimi, prekrivajočimi se gibi, da zagotovite enakomeren nanos po celotni površini. Delajte v manjših sektorjih, da se izognete prehitremu sušenju na posameznih delih.
Po nanosu večina premazov zahteva kratek čas sušenja (običajno 5 do 15 minut), nakar se na steklu oblikuje blag meglen sloj. Ta sloj nato s suho krpo temeljito spolirajte do visokega sijaja. S tem odstranite odvečni material, ki se ni kemično vezal na steklo.
Zadnji, a izjemno pomemben korak je faza utrjevanja oziroma polimerizacije. Po poliranju se mora zaščitna plast kemično stabilizirati. V tem času – običajno med 8 in 24 ur – tuš kabina ne sme priti v stik z vodo ali paro. Kopalnico dobro prezračite, da zmanjšate relativno vlažnost zraka in omogočite optimalno mreženje polimerov.
