Pravilna namestitev detektorja dima je ključna za zagotavljanje varnosti, saj fizikalne lastnosti širjenja zraka določajo, kako hitro bo naprava zaznala nevarnost.
Zakaj je fizika gibanja dima ključna za izbiro mesta
Topel zrak in dim se zaradi nižje gostote kot okoljski zrak vedno dvigata navzgor. Ko dim doseže strop, se začne širiti vodoravno. Ta pojav se imenuje učinek stropnega toka. Da bi detektor dima čim hitreje zaznal te delce, mora biti nameščen na točki, kjer je koncentracija dima največja. To je praviloma na sredini stropa posameznega prostora.
Pri tem se je treba izogibati tako imenovanim mrtvim zračnim prostorom. To so koti med stropom in stenami, kjer se zrak zaradi fizikalnih zakonov vrtinčenja ne giblje in ostaja statičen. Detektor dima, nameščen preblizu kota, bo deloval z znatnim zamikom, kar zmanjšuje čas za varno evakuacijo.
Natančna pravila za namestitev na strop in stene
Za doseganje maksimalne učinkovitosti se držite naslednjih geometrijskih pravil pri montaži:
- Montaža na raven strop: Detektor namestite čim bližje središču prostora. Naprava mora biti oddaljena vsaj 50 centimetrov od katere koli stene, svetila ali okrasnega profila.
- Montaža na poševni strop: V prostorih s poševno streho se topli zrak in dim najprej dvigneta v sam vrh. Vendar pa se neposredno v špici strehe lahko ustvari žep vroče zračne blazine, ki preprečuje vstop dima v napravo. Zato detektor namestite med 10 in 90 centimetrov pod najvišjo točko poševnega stropa.
- Izjemna montaža na steno: Če stropna montaža tehnično ni izvedljiva, lahko detektor namestite na steno. V tem primeru mora biti zgornji rob naprave med 15 in 30 centimetrov pod stropom. Nikoli ga ne namestite tesno ob stičišče stene in stropa.
Razporeditev po prostorih in izogibanje lažnim alarmom
Najpomembnejša mesta za namestitev so spalni prostori in evakuacijske poti. Detektorji morajo biti nameščeni v vsaki spalnici ter na hodnikih, ki povezujejo bivalne prostore z izhodi. V večnadstropnih hišah je nujna namestitev na vrhu vsakega stopnišča, saj stopnišča delujejo kot dimnik, po katerem se topli plini hitro dvigajo navzgor.
Nekaterim prostorom pa se je zaradi nevarnosti lažnih alarmov bolje izogniti ali pa tam uporabiti drugačne tehnologije. V kuhinjah in kopalnicah nastajajo vodna para, aerosoli in kuhinjski hlapi. Ti delci lahko sprožijo optični senzor detektorja, čeprav ni nevarnosti požara. Če želite zaščititi kuhinjo, namestite detektor vsaj šest metrov stran od kuhalne plošče ali pa uporabite toplotni detektor, ki reagira na hitro povišanje temperature in ne na delce v zraku.
Vpliv prezračevanja in zračnih tokov
Prepih in delovanje prezračevalnih sistemov močno vplivata na gibanje dima. Detektorjev dima nikoli ne nameščajte v bližino klimatskih naprav, prezračevalnih rešetk ali oken. Zračni tokovi iz teh naprav lahko potisnejo dim stran od senzorja in preprečijo pravočasno sprožitev alarma. Prav tako se izogibajte namestitvi neposredno nad radiatorje ali druge močne vire toplote, saj dvigajoč se čist topel zrak lahko ustvari pregrado, ki dimu preprečuje dostop do naprave.
