Klimatske naprave brez zunanje enote predstavljajo priljubljeno rešitev za hlajenje prostorov v stavbah, kjer namestitev zunanjega kompresorja na fasado ali balkon zaradi estetskih, tehničnih ali zakonodajnih razlogov ni mogoča.
Kako deluje monoblok sistem brez zunanje enote
Za razliko od klasičnih split sistemov, ki toploto odvajajo preko zunanje enote, so pri monoblok napravah vsi ključni deli, vključno s kompresorjem, kondenzatorjem in izparilnikom, združeni v enem ohišju znotraj prostora. Da bi naprava delovala, potrebuje povezavo z zunanjim okoljem. To se izvede preko dveh odprtin v zunanji steni, ki imata običajno premer med 160 in 200 milimetrov. Skozi eno odprtino naprava vsesava svež zunanji zrak za hlajenje kondenzatorja, skozi drugo pa topel zrak odvaja nazaj ven.
Fizikalni proces temelji na prehodu hladilnega medija iz tekočega v plinasto stanje, pri čemer se absorbira toplota iz notranjega zraka. Ker pa je kompresor, ki medij stiska in ustvarja pritisk, nameščen neposredno v bivalnem prostoru, se spremenijo akustične in toplotne lastnosti delovanja v primerjavi s standardnimi napravami.
Akustične in prostorske omejitve v praksi
Največji izziv monoblok naprav je raven hrupa. Pri split sistemih je najglasnejši del, kompresor, nameščen zunaj stavbe. Pri napravi brez zunanje enote pa kompresor deluje neposredno v sobi. Tudi z napredno zvočno izolacijo ohišja te naprave dosegajo višje decibelske vrednosti, kar lahko vpliva na spanje ali koncentracijo v delovnih prostorih.
Poleg hrupa je pomemben dejavnik tudi izkoristek prostora na steni. Naprava mora biti nameščena na zunanjo steno, saj so cevi za zajem in izpust zraka kratke in morajo voditi neposredno skozi zid. To omejuje izbiro mesta montaže in zahteva natančno vrtanje v nosilno konstrukcijo objekta, kar zahteva predhodno preverjanje statike in izolacijskih slojev fasade.
Termodinamični izkoristek in energetska učinkovitost
Zaradi specifične zasnove imajo naprave brez zunanje enote nekoliko nižji izkoristek (EER) kot primerljivi split sistemi. Ker se zrak za hlajenje kondenzatorja zajema iz okolice skozi stenske cevi, lahko ob izjemno visokih zunanjih temperaturah pride do slabše izmenjave toplote. Prav tako se del toplega zraka zaradi podtlaka v prostoru lahko skozi netesne reže pod vrati ali okni vrača v stanovanje, kar pomeni, da mora naprava delovati z večjo močjo, da ohrani želeno temperaturo.
Upravljanje s kondenzatom
Med procesom hlajenja zraka na izparilniku nastaja kondenzat. Pri sistemih brez zunanje enote se ta voda običajno zbira v notranji posodi ali pa se s pomočjo toplote kondenzatorja upari in izloči skozi odvodno cev za zrak. V obdobjih visoke zračne vlage pa se lahko zgodi, da sistem ne uspe sproti odpariti vse tekočine, kar zahteva ročno praznjenje varnostne posode ali ureditev namenskega odtoka za kondenzat skozi steno.
